Difference between revisions 47897 and 47898 on hrwikisource

⏎
{{Poezija|
Oh, Fili predraga, jednuč me pohodi,
   z manom ti prebivaj i več ne odhodi;
   dojdi, duša, dobro moje,
   zatvori me v persi svoje
   da skup vživamo.
Stokrat jesam v sercu momu na te misleči,
   ljubav tvoju i milošču milo proseči;
   ar vse moje zdihavanje
   ni neg tužno zazivanje
   tvoga prišastja.
Kaj god more sama Venuš dati lipoga
   al iznajt se u stvorenju čuda vridnoga,
   vse ja štimam ničemurno,
   ništar vridno ni dostojno
   prom tebi, vila.
Ni na svitu, veruj mi je, te nasladnosti
   nit mi serce imat more takve radosti
   koju čutim tebe vidit,
   drage tvoje riči užit,
   ruku ljubiti.
Vse što imam dobra, blaga, rad ču zgubiti,
   misal moju nigdar neču ja preminiti;
   da ljubeznost draga tvoja
   jedina je radost moja,
   sercu veselje.
Dosad nisam još ni jednoj serce aldoval
   niti službu vikovičnu kojoj valoval;
   tebi samoj želim biti
   veran sluga, vdil živiti
   tvojoj lipoti.
Oh, kinč dragi, dojdi k meni, daj mi živlenje,
   z vridnim tvojim razgovorom skončaj terplenje;
   dojdi, vila, moja kripost,
   dojdi, duša, moja radost,
   serce hraniti.
Ako li me obradovat z dragim prišastjem
   nit obderžat živa hočeš z dobrim ufanjem,
   bud mi konči dopuščeno
   ter z miloščom privoljeno
   za te umriti!
}}

[[Kategorija:Hrvatska poezija]]