Difference between revisions 3917719 and 4377779 on slwiki

'''Traungauci''' je bila [[bavarska]] plemiška rodbina (morda frankovskega izvora), po vodilnih predstavnikih imenovana tudi Otakarji, iz katere so bili med 1050–1180 mejni grofje, 1180–1192 pa vojvode [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]. 

{{slog}}⏎
== SŠtarejša veja rodbine==

Otakar, prvo vodilno moško ime rodbine na frankovskem dvoru in na Bavarskem se pojavi že v 2. pol. 8. stol.,jerski Mejni grofje/Vojvode iz rodu Traungaucev ==


*[[Otokar I. (Štajerski)|Otakar ali Otokar I.]] (1056-1075)
*[[Adalbero (Štajerski)|Adalbero]], ''Surovi'' (1075-1082)
*[[Otokar II. (Štajerski)|Otokar II.]] (1082-1122)
*[[Leopold I. (Štajerski)|Leopold I.]], ''Močni'' (1122-1129)
*[[Otokar III. (Štajerski)|Otokar III.]] (1129-1164)
*[[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV.]] (1164-1192), od 1180 [[Vojvoda]]

== Starejša veja rodbine==

Na Bavarskem in na frankovskem dvoru se že v 2. polovici 8. stoletja pojavi ime Otakar kot vodilno moško ime rodbine. Leta 788 je bil tudiOtakar na čelu vojske proti Obrom in po 791 udeležen pri upravi Obrom ob Donavi iztrganega slovanslkega ozemlja vzhodno od Aniže. Vendar, ki so ga Franki iztrgali Obrom ob Donavi. Verjetno je ta veja okoli 800 verjetno v moški črti izumrla in ni gotovo, ali je zvezana z mlajšimi Otakarji, ki so tudi posegli n. Na jugovzhodu frankovske države in s katerimi je pač ponajdemo verjetno nov rod vezano na krajevno ime Otachareschirichun v [[Pribin]]ovi [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] (ob posvetitvi cerkve 859/60 v , ki se omenja  v '''Conversio Bagoariorum et Carantanorum, cap. 11)''' ob posvetitvi cerkve leta 859/60. Genealoške kombinacije, ki kažejo na možnost sorodstvenih zvez z Aribonci in z bavarsko dinastijo Luitpoldingov, pa so možne šele od Otakarja, ki je bil leta 904 grof v severnem delu Karantanije ob Muri in Aniži ter. Ta je bil tudi kraljevi poslanec (missus regius) v Traungauu, kjer je na vzh.odnem robu domnevno zgradil zoper pretečo madžarsko nevarnost grad Stira (Styra, današnji [[Steyr]]) zoper pretečo madžarsko nevarnost. V naslednjem poldrugem stoletju se člani te rodbine večkrat omenjajo kot grofje v Chiemgauu s posestjo v Traungauu, od katerega izvira eno izmed imen te rodbine v zgodovinopisju.

== Mlajša veja rodbine ==

Bliže v zvezo s slovensko zgodovino je rodbina vnovič stopila, ko je postal [[Otakar I. Traungau]] (štet po vrsti mejnih grofov, u. 1064 ali 1065), po svoji babici v sorodstvu z Wels-Lambachi, med 1050 in 1056 za le-temi mejni grof Karantanske marke; on kot tudi njegovi nasledniki so se imenovali štajerski mejni grofje (marchio Stirensis ali marchio de Styra) in s tem za svojo novo deželo uvedli ime [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], po svoji prejšnji pa obdržali ime Traungau(contracted; show full)

== Viri ==
* [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/ Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja, SAZU, 2009]
* Dungern O., Genealog. Handbuch zur Bayrisch-oesterr. Gesch. I. Gradec 1931, 59–65;
* Pirchegger H, Gesch. der Steiermark bis 1282. Graz–Wien–Leipzig 19362;
* Kos M
.ilko, Zgod.ovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja. 1955;
* Fresacher W., Zur Gesch. d. Herrschaften Finkenstein u. Rosegg, Car. 1960, 753–803 (za gospostvo Rasa);
* Mitterauer M., Karolingische Markgrafen im Südosten, Archiv f. oesterr. Gesch. 1963, 50–61, 188–203;
* Grafenauer Bogo, Zgod. slov.ovina slovenskeg naroda. II. 1965; F. Posch, Die Entwicklung d. Steiermark bis zum Erbanfall an d. Babenberger, v: 1000 J. Babenberger in Österr. Wien 1976, 38–49. BGrf.⏎
* [[Heinz Dopsch]]: ''Die steirischen Otakare.'' In: ''Das Werden der Steiermark, Festschrift zur 800. Wiederkehr der Erhebung zum Herzogtum.'' Hrsg. [[Gerhard Pferschy]], Verlag Styria, Graz 1980.

== Glej tudi ==

* [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]]

{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}


{{noble-stub}}

[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]