Revision 3583520 of "Projekt:Svinec in svinčeve spojine razen svinčevih alkilov, svinčevega azida in svinčevega trinitroresorcinata" on slwiki

{{chembox new
| Name = Svinec in svinčeve spojine razen svinčevih alkilov, svinčevega azida in svinčevega trinitroresorcinata
| ImageFile = 
| ImageSize = 
| IUPACName = Lead
| SystematicName = 1
| OtherNames = Lead metal, Plumbum 
| Section1 = {{Chembox Identifiers
| Abbreviations = 1
| CASNo = 7439-92-1 
| EINECS = 1
| EINECSCASNO = 1
| PubChem = 5352425
| SMILES = 1
| InChI = 1
| RTECS = OF7525000
| MeSHName =1
| ChEBI =1
| KEGG =1
| ATCCode_prefix = 1
| ATCCode_suffix = 1
| ATC_Supplemental =}}
| Section2 = {{Chembox Properties
| Formula = 1
| MolarMass = 1
| Appearance = 1
| Density = 11340 kg/m3
| MeltingPt = 600,61 K (621,43 °F)
| Melting_notes = 
| BoilingPt = 2022 K (3180 °F)
| Boiling_notes = 1
| Solubility = Ne topen
| SolubleOther = 
| Solvent = 1
| LogP =
| VaporPressure = 1
| HenryConstant = 1
| AtmosphericOHRateConstant = 1
| pKa = 1
| pKb = }}
| Section3 = {{Chembox Structure
| CrystalStruct = Kubična, ploskovno centrirana (fcc)
| Coordination = 1
| MolShape = 1}}
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = 1
| DeltaHc = 1
| Entropy = 1
| HeatCapacity = 1}}
| Section5 = {{Chembox Pharmacology
| AdminRoutes = 1
| Bioavail = 1
| Metabolism = 1
| HalfLife = 1
| ProteinBound =1
| Excretion = 1
| Legal_status = 1
| Legal_US = 1
| Legal_UK = 1
| Legal_AU = 1
| Legal_CA = 1
| PregCat = 1
| PregCat_AU = 1
| PregCat_US = 1}}
| Section6 = {{Chembox Explosive
| ShockSens = 1
| FrictionSens = 1
| ExplosiveV = 1
| REFactor = 1}}
| Section7 = {{Chembox Hazards
| ExternalMSDS = 1
| EUClass = 1
| EUIndex = 1
| MainHazards = 1
| NFPA-H = 1
| NFPA-F = 1
| NFPA-R = 1
| NFPA-O = 1
| RPhrases = 1
| SPhrases = 1
| RSPhrases = 1
| FlashPt = 1
| Autoignition = 1
| ExploLimits = 1
| LD50 =1
| PEL = 1}}
| Section8 = {{Chembox Related
| OtherAnions = 1
| OtherCations = 1
| OtherFunctn = 1
| Function = 1
| OtherCpds =1 }}
}}

Svínec je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pb in atomsko število 82. Ta mehka, težka, strupena in kovna šibka kovina je modrikasto bele barve, ko je sveže narezana, vendar na zraku potemni v temno sivo barvo v kateri je najbolj znana. Svinec se uporablja v gradbeništvu, za akumulatorje vrste svinec-kislina, v kroglah in šibrah, ter je del spajk, kositrne posode in taljivih zlitin. Uporablja se tudi za izdelavo vitraža. Svinec ima od vseh stabilnih elementov največje atomsko število.
V svetu danes smatrajo svinec za velik onesnaževalec. Je dodatek bencinu, vendar je bil že leta 2000 umaknjen v skoraj vseh državah, saj je zelo strupen. Z izgorevanjem bencina je svinec prehajal v človekove dihalne in prehrambene poti. Za človeka je nevaren zato, ker se v telesu nabira in se ne izloča, kot druge snovi.


== Identifikacija snovi ali pripravka: ==

''' Identifikacija snovi ali pripravka:''' 
Kemijsko ime: Svinec (težka mehka kovina)

Kemijski simbol: PB

''' Uporaba snovi ali pripravka:'''
Uporabljamo ga za vodovodne cevi, akumulatorske plošče, v medicini za zaščito pred rentegnskimi žarki.

== Sestava s podatki o nevarnih sestavinah: ==
Škodljivost je posledica pojava, da njegovii ioni nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo aktivna mesta encimov v organizmih, zaradi česar ti encimi prenehajo delovati. Zaradi obstojnosti se kopiči v tkivih in po prehranski verigi navzgor; temu pojavu pravimo bioakumulacija.

== Ugotovitve o nevarnih lastnostih: ==

'''Napotki za nevarnost:'''


== Ukrepi za prvo pomoč: ==

'''Vdihovanje:''' Pri vdihavanju svinčevega prahu je potrebno prizadetega spraviti izven nevarnega območja na svež zrak in se posvetovati z zdravnikom.

'''Zaužitje:''' Pitje obilne količine vode, poiskati zdravniško pomoč.

'''Stik s kožo in očmi:''' Temeljito spiranje z milom in vodo. Po potrebi pri delu uporabiti zaščitna očala. Pri stiku z očmi prah sprati z veliko vode, tudi pri odprtih vekah.

== Ukrepi ob požaru: ==

'''Posebne nevarnosti:''' Svinčev oksid oz. svinčevi hlapi so strupeni.


'''Primerna sredstva za gašenje:''' Primerna so vsa gasilna sredstva. Proizvod sam je negorljiv. V primeru tekočega svinca (tališče pri 327 °C) uporabiti suh pesek.

== Ukrepi ob nezgodnih izpustih ==


'''Previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na ljudi:'''


'''Ekološki zaščitni ukrepi''' 


== Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje ==

''' Ravnanje:''' Pri strokovni uporabi niso potrebni nikakršni posebni ukrepi. Kot tehnični zaščitni ukrep pri tvorbi svinčevega prahu in hlapov je potrebno primerno odsesavanje.

== Nadzor nad izpostavljenostjo/varnost in zdravje pri delu ==



== Fizikalne in kemijske lastnosti ==

'''Gostota:''' 11.35 g/ cm3

'''T tališče:''' 600.65 K

'''T vrelišče:'''2023 K

'''Entalpija uparevanja''' 177.9 kJ/ mol

'''Toplotna prevodnost:'''' 35.3 W/mK (pri 300 K)

'''Električna prevodnost''' 4.8 106 om/ g cm

'''Specifična toplotna kapaciteta''' 0.129 J/ gK (pri 300 K)

'''Ionizacijski potencial:''' 713 kJ/ mol

'''Elektroafiniteta:'''-101 kJ/ mol


'''Oksidacijsko število:''' +2, +4

'''Elektronska konfiguracija:''' [Xe]4f<sup>14</sup>5d<sup>10</sup>6s<sup>2</sup>6p<sup>2</sup>

'''Elektronegativnost:''' 2.33

'''Atomski radij:''' 1.75 Å

'''Kovalentni radij:''' 1.54 Å

'''Kislinsko – bazične lastnosti:'''Amfoteren

== Obstojnost in reaktivnost ==



== Toksikološki podatki ==

Akutna intoksikacija po zaužitju ali po stiku s kožo ni verjetna. Vsrkavanja svinca skozi intaktno kožo po medicinskih spoznanjih ni za predvidevati. Pri dolgotrajnem povečanem vdihavanju svinčevega prahu, lahko pride do kopičenja svinca v krvi. V primeru nosečnosti obstaja risiko škodljivosti za zarodek. Pri izpostavljanju nosečnic ni takšna nevarnost izključena tudi pri upoštevanju mejnih vrednosti po MAK listi.

== Ekotoksikološki podatki ==

Masivni, nestopljeni svinec ne predstavlja nevarnosti za okolje.

== Odstranjevanje ==




== Transportni podatki ==




== Zakonsko predpisani podatki o predpisih ==



== Druge informacije ==


'''Svinčeve(IV) spojine''' se lahko pretvarjajo v obstojnejše svinčeve(II) spojine. Svinec tvori več oksidov: stabilnejša tetragonalna in ortorombska modifikacija PbO, ter ortorombski PbO2 in Pb3O4.

'''Svinčev(IV) oksid; PbO2''', nastane pri polnjenju svinčevih akumulatorjev na pozitivno nabitih ploščah. Pri segrevanju na zraku razpade v PbO.

2PbO2 ---> 2PbO + O2 (pri 600°C)

Ker je PbO2 močan oksidant ga uporabljajo za oksidacijo koncentrirane HCl do klora.

'''Svinčev(II,IV), Pb3O4''', nastane pri segrevanju svinčevega oksida (prah) na zraku. Imenujejo ga tudi minij. Z njim premazujejo jeklo ter ga s tem zaščitijo pred korozijo v morski vodi.

6PbO + O2 ---> 2Pb3O4 (pri 450°C)

Tako kot kositer tudi svinec tvori tetrahalogenide E(Hal)4 in dihalogenide M(Hal)2. Svinčevi dihalogenidi so slabo topni v hladni vodi.

Pomembna organokovinska spojina svinca je tetraetilsvinec(IV), Pb(C2H5)4
[[Kategorija:Projekt nevarne snovi]]