Revision 3829018 of "Uporabnik:Josipa kaplanovic" on slwiki

= o meni=
'''Sem upokojenka,''' ki obiskujem tečaj wikipedije, ker bi rada začela pisati o različnih stvareh.
=HOBIJI=
Med [[hobiji]] je
#* hoja po [[hribih]] malo nižjih,
#* plavanje,
#* telovadba in 
#* branje
 =POHODNIŠTVO=
=PROSTOVOLJSTVO=
= 1.POTOVANJA=
==1.1.OBISKANE DRŽAVE==

== Asinhronski motor ==

==== Asinhronski motor ====
<br/>
Asinhronski motor je ena od izvedb motorjev na izmenično napetost. Velja za delovnega konja v industriji, saj je največkrat uporabljena izvedba motorja za pogon.  Njegova glavna prednost je robustnost, cena in enostavnost. 
Slabe lastnosti asinhronskih motorjev pa so: težavna regulacija vrtljajev, slab izkoristek pri majhnih in počasnih motorjih , dokaj velika potrebna jalova moč za obratovanje in sorazmerno veliki zagonski  tokovi (3-8X Inaz).
Učinkovitost teh motorjev je nekje v območju med 85 in 97 %.
Potrebo po jalovi energiji nam kaže faktor delavnosti motorja (cos φ). Tipični cos φ za asinhronske motorje je 0,85 do 0,95 za polno obremenjen motor. Motorji v prostem teku pa imajo cos φ okrog 0,35. Faktor delavnosti se lahko izboljšuje s kompenzacijami (vezava kondenzatorjev).


<br/>

==== Zgradba ====
<br />
V osnovi je asinhronski motor transformator z vrtljivim sekundarnim navitjem (rotor). Med statorjem in rotorjem je zračna reža. Napetost v primarju (statorju) povzroči fluks. Ta fluks povzroči napetost in požene tokove v sekundarju (rotorju), kateri povzroča nov magnetni pretok. Rezultat obeh, je vrtilni moment rotorja.

Asinhronske motorje se izdeluje kot eno ali trofazne (teoretično je možno izdelati tudi večfazni motor).  Enofazni asinhronski motor mora imeti še pomožno navitje, na katerega se priključi napetost električno premaknjeno od glavnega navitja za 900. Ta premik faze se doseže z vezavo kondenzatorja. Sekundarno navitje praviloma poskrbi za zagon motorja in se nato izključi.


<br />

== Izvedbe ==
<br />
Najbolj razširjeni sta dve različici asinhronskih motorjev. To sta asinhronski motor s kratkostično kletko in asinhronski motor, ki ima v utorih rotorja trifazno navitje, ki je izpeljano iz rotorja preko drsnih obročev.

Asinhronskih motorjev z navitji v rotorju se uporablja manj. Takšnemu asinhronskemu motorju pravimo, da ima izvedbo rotorja z drsnimi
obroči. Preko teh drsnih obročev, lahko priključimo rotorske predupore oziroma zaganjalnik s
katerimi lahko izboljšamo karakteristike motorja.

<br/>
Najbolj razširjena izvedba asinhronskega motorja je motor s kratkostično kletko (squirrel cage rotor). Rotor s kratkostično kletko je izveden tako, da ima v utorih rotorja bakrene ali aluminijaste palice, ki so na obeh staneh povezane med seboj s kratkostičnimi obroči (zato izraz rotor s kratkostično kletko).  Odlikujejo ga cenena izdelava in široka uporabnost.
<br/>


<br />

== Krmiljenje in regulacija ==
<br />


Regulacija asinhronskih motorjev je načeloma otežena. Zaradi zgradbe motorjev in frekvence razpoložljive napetosti je spreminjanje obratov pri asinhronskem motorju možno le s spreminjanjem števila polov v motorju. Za to pa mora biti motor že pred tem narejen z več navitji.
Delna regulacija števila vrtljajev je možna pri motorjih z navitim rotorjem in drsnimi obroči, saj lahko tokove v rotorju omejimo z zunanjimi upori. Problem je da so te vrste motorji dražji in se uporabljajo v malo aplikacijah.
Za regulacijo asinhronskih motorjev s v zadnjem času največ uporabljajo frekvenčni regulatorji. Z njimi je možna regulacija obratov in navora motorja.
Regulacija se vrši z spreminjanjem napetosti in frekvence.
Frekvenčni pretvornik je sestavljen iz štirih večjih delov: diodnega usmernika, enosmernega tokokroga s kondenzatorji, tranzistorskega razsmernika in krmilnega vezja. Frekvenčni pretvornik torej najprej izmenično napetost omrežja pretvori v enosmerno napetost na kondenzatorjih v vmesnem tokokrogu. Tranzistorji na razsmerniku pa to enosmerno napetost pretvarjajo nazaj v izmenično. Ta dvojna pretvorba je smiselna, ker na izhodu s pulzno širinsko modulacijo lahko dobimo poljubno frekvenco in na ta način brezstopenjsko krmilimo hitrost asinhronskega motorja.
Ima pa krmiljenje s frekvenčnimi regulatorji tudi nekaj težav. Hlajenje motorja je pri manjših hitrostih od nazivnih premajhno, saj so ventilatorji na osi motorja dimenzionirani za nazivne vrtljaje. Motorji, katere zaganjamo z frekvenčnimi pretvorniki lahko oddajajo neprijeten pisk, saj niso napajani s sinusno napetostjo temveč žagasto. 
Tretji problem frekvenčnih pretvornikov pa je »električna umazanija«, saj v omrežje oddajajo harmonike, ki povzročajo težave (flickerji…).  Pulzirajoče napetosti prav tako škodijo kablom in navitjem v motorju.