Revision 5136549 of "Projekt:Žveplo" on slwiki

{{združi v|Žveplo}}
<!-- Here is a table of data; skip past it to edit the text. -->
{|  border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="margin-left: 0,5em"
|  colspan="2" cellspacing="0" cellpadding="2" |
{|  align="center" border="0"
|  colspan="2" align="center" | [[fosfor]] – '''žveplo''' – [[klor]]
|-
|  rowspan="3" valign="center" | [[kisik|O]]<br />'''S'''<br />[[selen|Se]]&nbsp;&nbsp;<br />&nbsp;<br />&nbsp;
|-
|  align="center" | [[Slika:S-TableImage.svg]]<br /><div align="right"><small>[[periodni sistem elementov|Celotna tabela]]</small></div>
|}
|-
! colspan="2" align=center bgcolor="#a0ffa0" | '''Splošno'''
|-
| [[Abecedni seznam elementov|Ime]], [[Seznam elementov po znaku|znak]], [[Seznam elementov po atomskem številu|število]]
| žveplo, S, 16
|-
| [[Kemijska vrsta]]
| [[nekovina|nekovine]]
|-
| [[skupina periodnega sistema|Skupina]], [[perioda periodnega sistema|perioda]], [[blok periodnega sistema|blok]]
| [[element šestnajste skupine|16 (VIA)]], [[period 3 element|3]] , [[p-blok|p]]
|-
| [[Gostota]], [[Mohsova trdotna lestvica|trdota]]
| 1960 [[kilogram na kubični meter|kg/m<sup>3</sup>]], 2
|-
| [[barva|Izgled]]
| align="center" | limonsko rumen<br />[[Slika:S,16.jpg|125px|]]
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | '''Lastnosti [[atom]]a'''
|-
| [[Atomska teža]]
| 32,065 [[atomska enota mase|a. e. m.]]
|-
| [[Polmer atoma]] (izračunan)
| [[1 E-10 m|100 pm]] (88 [[pikometer|pm]])
|-
| [[Kovalentni polmer]]
| 102 pm
|-
| [[van der Waalsov polmer]]
| 180 pm
|-
| [[Elektronska konfiguracija]]
| <nowiki>[</nowiki>[[neon|Ne]]<nowiki>]</nowiki>3[[s-orbitala|s]]<sup>2</sup> 3p<sup>4</sup>
|-
| [[elektron|e<sup>-</sup>]] na [[energijski nivo]]
| 2, 8, 6
|-
| [[oksidacijsko stanje|Oksidacijska stanja]] ([[oksid]])
| ±2,4,'''6''' (močna [[kislina]])
|-
| [[Zgradba mreže]]
| ortorombno
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | '''Fizikalne lastnosti'''
|-
| [[Agregatno stanje]]
| trdno
|-
| [[Tališče]]
| 388,36 [[Kelvin|K]] (239,38 °[[Fahrenheit|F]])
|-
| [[Vrelišče]]
| 717,87 K (832,5&nbsp;°F)
|-
| [[Molarna prostornina]]
| 15,53 [[znanstvena notacija|×]]10<sup>−6</sup> [[kubični meter na mol|m<sup>3</sup>/mol]]
|-
| [[Izparilna toplota]]
| ni podatka
|-
| [[Talilna toplota]]
| 1,7175 [[kilojoule na mol|kJ/mol]]
|-
| [[Parni tlak]]
| 2,65 [[scientific notation|E]]-20 [[Pascal|Pa]] pri 388 K
|-
| [[Hitrost zvoka]]
| __ [[meter na sekundo|m/s]] pri 293,15 K
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | '''Razne lastnosti'''
|-
| [[Elektronegativnost]]
| 2,58 ([[Paulingova lestvica]])
|-
| [[Specifična toplota]]
| 710 [[joule na kilogram-kelvin|J/(kg · K)]]
|-
| [[Električna prevodnost]]
| 5,0 E-22 10<sup>6</sup>/(m·[[ohm]])
|-
| [[Toplotna prevodnost]]
| 0,269 [[vat na meter-kelvin|W/(m·K)]]
|-
| 1. [[ionizacijski potencial]]
| 999,6 kJ/mol
|-
| 2. ionizacijski potencial
| 2252 kJ/mol
|-
| 3. ionizacijski potencial
| 3357 kJ/mol
|-
| 4. ionizacijski potencial
| 4556 kJ/mol
|-
| 5. ionizacijski potencial
| 7004,3 kJ/mol
|-
| 6. ionizacijski potencial
| 8495,8 kJ/mol
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | '''Najstabilnejši izotopi'''
|-
| colspan="2" |
{|  border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" width="100%"
! [[Izotop|izo]]
! [[pogostost izotopa|NA]]
! [[razpolovna doba|''t''<sub>1/2</sub>]]
! [[razpadni način|DM]]
! [[energija razpada|DE]] [[megaelektronvolt|MeV]]
! [[razpadni produkt|DP]]
|-
| <sup>32</sup>S
| 95,02%
|  colspan="4" | S je [[stabilni izotop|stabilen]] z  16 [[nevtron]]i
|-
| <sup>33</sup>S
| 0,75%
|  colspan="4" | S je stabilen z  17 nevtroni
|-
| <sup>34</sup>S
| 4,21%
|  colspan="4" | S je stabilen z  18 nevtroni
|-
| <sup>35</sup>S
| [[sintetični radioizotop|{sint.}]]
| [[1 E6 s|87,32 d]]
| [[razpad beta|β]]<sup>-</sup>
| 0,167
| <sup>35</sup>[[klor|Cl]]
|-
| <sup>36</sup>S
| 0,02%
|  colspan="4" | S je stabilen z  20 nevtroni
|}
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font>
|}

Žvêplo je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16. Žveplo je kot multivalentna nekovina brez vonja in okusa najbolj znano v rumenih kristalih in se pojavlja v mnogih sulfidih in sulfatnih mineralih in celo v svoji samorodni obliki (posebej na območju ognjenikov). Vsi živi organizmi ga nujno potrebujejo v številnih aminokislinah in zato v mnogih proteinih. Prvenstveno se uporablja kot gnojilo, vendar se na široko uporablja tudi pri izdelavi smodnika, laksativov, vžigalic in insekticidov.

Ta nekovina je na videz blede rumene barve, mehka, lahka, z značilnim vonjem po gnilih jajcih, kadar je v spojini z vodikom. Gori z modrim plamenom, ki oddaja čuden dušljiv vonj (žveplov dioksid), SO2). Žveplo v vodi ni topno, je pa topno v ogljikovem disulfidu. Običajna oksidacijska stanja žvepla vključujejo -2, +2, +4 in +6. V vseh stanjih, trdnem, tekočem in plinskem, ima žveplo alotropne oblike, katerih zveze še niso povsem pojasnjene. Za kristalno žveplo lahko pokažemo, da tvori žvepleni obroč osmih atomov, S8.

Žveplo lahko dobimo v dveh kristalnih modifikacijah, v ortorobnem oktaedru, ali v monoklinskih prizmah, ki so pri navadnih temperaturah stabilnejše.

{{chembox new
| Name = 
| ImageFile = 
| ImageSize = 
| IUPACName = 1
| SystematicName = 1
| OtherNames = 1
| Section1 = {{Chembox Identifiers
| Abbreviations = 1
| CASNo = 1
| EINECS = 1
| EINECSCASNO = 1
| PubChem = 1
| SMILES = 1
| InChI = 1
| RTECS = 1
| MeSHName =1
| ChEBI =1
| KEGG =1
| ATCCode_prefix = 1
| ATCCode_suffix = 1
| ATC_Supplemental =}}
| Section2 = {{Chembox Properties
| Formula = ClC<sub>2</sub>H<sub>4</sub>NH<sub>2</sub>
| MolarMass = 1
| Appearance = 1
| Density = 1
| MeltingPt = -14<sup>0C</sup>
| Melting_notes = 
| BoilingPt = 209<sup>0C</sup>
| Boiling_notes = 1
| Solubility = 1
| SolubleOther = 
| Solvent = 1
| LogP =
| VaporPressure = 0,5 pri 20<sup>0C</sup>
| HenryConstant = 1
| AtmosphericOHRateConstant = 1
| pKa = 1
| pKb = }}
| Section3 = {{Chembox Structure
| CrystalStruct = 1
| Coordination = 1
| MolShape = 1}}
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = 1
| DeltaHc = 1
| Entropy = 1
| HeatCapacity = 1}}
| Section5 = {{Chembox Pharmacology
| AdminRoutes = 1
| Bioavail = 1
| Metabolism = 1
| HalfLife = 1
| ProteinBound =1
| Excretion = 1
| Legal_status = 1
| Legal_US = 1
| Legal_UK = 1
| Legal_AU = 1
| Legal_CA = 1
| PregCat = 1
| PregCat_AU = 1
| PregCat_US = 1}}
| Section6 = {{Chembox Explosive
| ShockSens = 1
| FrictionSens = 1
| ExplosiveV = 1
| REFactor = 1}}
| Section7 = {{Chembox Hazards
| ExternalMSDS = 1
| EUClass = 1
| EUIndex = 1
| MainHazards = 1
| NFPA-H = 1
| NFPA-F = 1
| NFPA-R = 1
| NFPA-O = 1
| RPhrases = 1
| SPhrases = 1
| RSPhrases = 1
| FlashPt = 1
| Autoignition = 1
| ExploLimits = 1
| LD50 =1
| PEL = 1}}
| Section8 = {{Chembox Related
| OtherAnions = 1
| OtherCations = 1
| OtherFunctn = 1
| Function = 1
| OtherCpds =1 }}
}}

== Identifikacija snovi ali pripravka: ==

''' Identifikacija snovi ali pripravka:'''

a) kosi ali grobozrnat zdrob

b)drobnozrnat prah žvepleni cvet
žveplo-raztaljeno

'''Zunanji videz:'''

Rumena do rjava trdna masa ali kristali, kosi ali grobno zrnat zdrob, drobnozrnat prah ali svetlo rumena tekočina - vroča talina.

=== Zgodovina ===
Žveplo (sanskrt-sulvere, latinsko-žveplo) je bilo znano že v antiki in omenjeno v svetopisemski zgodbi o Genesis. Angleški prevod se nanaša na žveplo kot "''brimstone''" zlati kamen, ker se z lahkoto najde na robu kraterjev vulkanov. Homer je žveplo omenjal v devetem stoletju pred našim štetjem. V 9 st. so na Kitajskem izumili smodnik, ki je zmes kalijevega nitrata (KNO3), ogljika in žvepla. Ekstrakcija žvepla se začne na Siciliji v začetku 17. stoletja in leta 1820 že doseže 387.000 ton, kar pomeni 4/5 svetovne proizvodnje. Nekoliko pozneje odkrijejo veliko nahajališče žvepla pod zemljo v Luisiani in Teksasu, vendar zaradi sestave terena (pesek)izkop ni bil možen. Uporabijo povsem nov postopek (Frasch), ki omogoča izkoriščanje rude iz globlje plasti z vbrizgavanjem vroče vode v tla. S to metodo so postali zelo konkurenčni in vodilni v svetu.

=== Spojine ===
Žveplove spojine so hidrogenirane spojine in so: žveplov dioksid (SO2, ki nastaja v ognjenikih in industrijskih procesih pri zgorevanju premoga in nafte) in žveplov trioksid (SO3, je močan oksidant, ki reagira z vodo in nastane VI žveplena kislina) so del kislin vodikovega sulfida (H2S), žveplene kisline, (H2SO4), soli pa so del železovega sulfida (FeS), natrijev sulfid (Na2SO3) in kalcijev sulfat (KaSO4).

'''Uporaba snovi ali pripravka:'''

Žveplo se uporablja v številnih industrijskih procesih, od katerih je najbolj pomembna proizvodnja žveplene kisline (H2SO4) za baterije in detergente, v proizvodnji smodnika, vulkanizaciji gume, kot fungicid in v proizvodnji fosfatnih gnojil. Sulfat se uporablja kot belilo v proizvodnji papirja in kot konzervans v suhem sadju. Uporablja se tudi za vžigalice (glavica) in v pirotehničnih izdelkih (ognjemet). Sulfat amonija se uporablja v fotografiji kot [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=fiksir&hs=1 fiksir] pri razvijanju filmov in slik. Magnezijev sulfat se uporablja kot odvajalo, kot piling in v vrtovih kot posebno gnojilo, kjer v zemlji primanjkuje magnezija. Kot zanimivost: v Liguriji (Italija) uporabljajo žveplene palice v ljudskem zdravilstvu za odpravljanje in iskanje točke napetosti v hrbtu.

== Sestava s podatki o nevarnih sestavinah: ==

'''Klasifikacija snovi:'''

'''Nevarnostni razred:'''

1. -

2. -

3. 4.1

'''Oznaka simbola nevarnosti:'''

1. -

2. -

3. N°2B

'''Identifikacijsko število:'''

U.n. št.:2448 za raztaljeno žveplo, 1350 za kose, grobozrnat in drobnozrnat prah

EGS-smernice:-

Označba za nevarnost: 44-za raztaljeno žveplo

== Ukrepi za prvo pomoč: ==

Prepovedano je jesti, piti in hraniti živež v delovnih prostorih; preprečimo stik z očmi, kožo in obleko; kontaminirano obleko takoj zamenjamo; prah iz kože odstranimo na suho; po delu si umijemo roke z obilo vode; uporabljamo proti ognju varno zaščitno obleko, zaščitne rokavice, tesno prilegajoča se varovalna očala in po potrebi zaščita dihal s kombinirano zaščitno masko s filtrom E(samo v sili in za zelo kratek čas) ali izolacijski aparat. 

Obvezna sta predhodno in nato periodično poučevanje delavcev in izdaja potrdil o preizkusih znanja; občasno zdravniški pregledi.

== Ukrepi ob požaru: ==

'''Nevarnosti požara, eksplozije in druge nevarnosti:'''

Lahko vnetljiva trdna snov s plameniščem 168&nbsp;°C in vžigno temperaturo 260&nbsp;°C( za raztaljeno žveplo) in 235&nbsp;°C
(za prah). V tekočem stanju zelo lahko oddaja vodikov sulfid, ki je že pri nizkih koncentracijah zelo strupen. Pri požaru nastaja zelo strupen žveplov dioksid. Fin prah tvori z zrakom eksplozivne zmesi, ki se lahko vžgejo zaradi statične elektrike. Trdna snov kot tudi talina tvorita z velikim številom oksidirajočih snovi (klorati, nitrati, perklorati, permanganati itd.)eksplozive in zelo občutljive zmesi. Žveplo ob navzočnosti vlage najeda jeklo. Najeda baker in bakrove spojine. Topi se v kloroformu, ogljikovem sulfidu, hidriranem naftalinu in kloriranih aromatih. Žveplo je težje od vode in v vodi potone. Pri požaru nastajajoči žveplov dioksid se topi v vodi. Pri tem nastaja žveplasta kislina.

'''Primerna sredstva za gašenje'''

Za gašenje majhnih požarov uporabljamo aparate na prah ali ogljikov dioksid, za velike požare pa vodno paro ali razpršen vodni curek.

Opozorilo:Vodnega curka ne smemo usmeriti v goreče žveplo zaradi nevarnosti eksplozije.

== Ukrepi v primeru prometnih nesreč ==

'''Previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na ljudi:'''

Zagotovimo umik oseb, ki niso udeležene pri reševanju, po možnosti proti vetru ali prečno na smer vetra. Obvestimo policijo in gasilce. V primeru razlivanja tekočega žvepla ali pri požaru moramo takoj uporabljati zaščitno obleko in izolacijsi aparat za zaščito dihalnih organov. Izključimo vse vire vžiga. Pokličemo strokovnjake. Če pride tekoče žveplo v vodo, se strdi in potone ter ne pomeni več velike nevarnosti. Nevarno območje zapremo. Zagotovimo veliko varnostno cono. Opozorimo prebivalce v bližini nevarnega območja. Žveplo v trdni obliki ni posebno nevarno. Pri razlitju tekočega žvepla tekočino zajezimo in pustimo ohladiti. 

Onesnaženje voda:

Pri požaru nastajajoči žveplov dioksid učinkuje strupeno na ribe in alge. Žveplo v koloidni obliki je strupeno za zlate ribice. Koncentracija 1600&nbsp;mg/l je smrtno nevarna. Smrtna doza za ribe za žveplov dioksid oziroma žveplasto kislino je 1&nbsp;mg/l.

== Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje ==

Dobro zračenje prostora; eksplozijsko nevarno območje; zagotovimo ukrepe za varstvo pred statično elektriko; po možnosti predvidimo kamnita tla; pripravljena moramo imeti gasilna sredstva, gasilna pregrinjala in steklenice z vodo za izpiranje oči; uporabljamo zaprte in ozemljene aparate; baker in bakrove spojine žveplo najeda. Izključiti moramo stik vode s tekočim žveplom zaradi nevarnosti eksplozije hlapov; žveplo meljemo v zaščitni - inertni atmosferi, zaradi nevarnosti eksplozije, preprečimo vire vžiga, kot so kovinske posode, vreče iz papirja ali gosto tkane jute, žveplo hranimo ločeno od oksidirajočih snovi(snovi, ki povzročajo požar), kot so to klorati, nitrati, perklorati, permanganati in peroksidi, pri polnjenju in praznjenju preprečimo razvijanje prahu; raztreseno žveplo operemo in ga v ustreznih posodah predamo na mesto za nevtralizacijo.

== Nadzor nad izpostavljenostjo/varnost in zdravje pri delu ==

Raztaljeno žveplo lahko vsebuje vodikov sulfid, ki je že v nizkih koncentracijah zelo strupen. Prah draži oči. Pri požaru nastaja zelo strupen žveplov dioksid.

==Vpliv na okolje==
Industrijsko zgorevanje premoga in nafte ustvarja žveplov dioksid (SO2), ki v ozračju  reagira s kisikom in vodno paro in tvori  žveplove kisline (H2SO4). Žveplene kisline je sestavni del kislega dežja, ki onesnažuje in bistveno zmanjšuje pH vrednost tal in vode, ki ima pogosto katastrofalne posledice za okolje. Novi predpisi v proizvodnji fosilnih goriv zahtevajo ekstrakcijo žvepla iz končnega proizvoda (premoga, nafte, zemeljskega plina)

== Druge informacije ==

[[ku:Kibrît]]
[[Kategorija:Projekt nevarne snovi]]