Difference between revisions 93652 and 93653 on slwikisource{{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= [[Kaj pripovedujejo v Podzemlju o kačah - 3. del]] | avtor= Janko Barle | opombe= Objavljeno v [[Domoljub]] 1894, št. 15 (2. avgusta) v rubriki [[Listek (Leposlovje v Domoljubu)|Listek]] | obdelano=1 | spisano= Postavila Tina Habjan | vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH1KVZV/?query=%27keywords%3ddomoljub%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2] |licenca=javna last }} Živela je knjeginit-a in sezidala velikansko prekraano cerkev. Ponosno je dejala nekemu mojstru: • Kdo bi se predrznil sezidali lepšo cerkev, kakor je moja?« Mojster odgovoril ji je, da bi on sezidal še lepšo cerkev. Ošabno knjeginjico je to zelo razkačilo in dala je mojstra odreti živega. Siromašni mojster uklel jo je v kačo, ob velikih praznikih plazila je po cerkvi, pela in prosila ljudi, da jo rešijo. Nuposled našel se je vendar nekakov vojak, kateri je obljubil, da jo bode rešil. Zapovedala mu je, da leto dnij vsak dan v cerkev k maii hodi, potem bode pa ona rešena. Vsak dan je vojak to vestno iavr- Seval, le zadnje tri dni imel je velike skulnjave. Prvega dne srečevali so ga eami vozniki z velikimi obloženimi vozovi, katerim se je jedva umikal in se pretiskal do cerkve. Drugega dne srečavali so ga sami krojači in ga zadrževali, češ, da še ni čas k maši. Vendar on se ni dal pregovoriti in še za časa prilel k sv. mali. Tretjega jutra arečavali eo ga pa aami dijaki in ga odpeljali v krčmo, čel, da mu bodejo plačali kosilo. Vojak zmuznil se je tudi njim. vendar zamudil je maSo. Na cerkvenih vratih čakala ga je kača in mu dejala: — »Nesrečnež, nesrečnež, kaj si Btoril, da si mašo zamudil? Ti bi bil srečen, a jaz bi bila pa rešena. Sedaj bodem morala pa še toliko časa na odrešenika čakati, dokler bode zrasla pri cerkvi lipa, iz katere lesa se bode napravila zibeljka, v kateri se bode zibalo dete, katero bode mene rešilo.« — Ko jc kača to izgovorila, požrla je vojaka.'*) Bogati stnriši imeli so sina. Ko je odrastel, rekli so mu stariši, da se naj gre ženit. Sel je, šel in prišel je do potoka in videl tamkaj lepo, lepo dekletce, katero je perilo pralo. Dekletce bilo rnu je tako povleči, da je precej rekel: — »Ta. ali pa nobena bode moja žena!« — Domov prišedši, povedal je starišem, katero si je za ženo izbral. Stariši njegovi niso bili nili malo zadovoljni z deklico, zato, ker je bila zelo revna. Ko pa on nikakor ni hotel druge, poslala sta ga roditelja k daljnemu strijcu, češ, da morda tamkaj svojo izvoljenko pozabi. Poslovil se je žalosten, a z deklico se je pa še popreje dogovoril, da si bodeta vsakega dne pisala. Vendar stariši so to zvedeli in vsa pisma popreje raztrgali, nego sta jih ona dobila. Dekletce, ko ni dobilo nobenega glasu od njega, mislilo je, da je je on pozabil, a on je pa zopet mislil, da ga je ona pozabila. Deklica venela je od dne do dne in skoraj od žalosti umrla. Ko je zvedel to njen dragi, pustil je strica in odšel proti domu, da še pomoli na njenem grobu. Na potu srečal je veliko kačo in ji glavo odrezal. Vendar kača ni poginila, nego je plazila k nekemu grmu, kjer je rasla nekakova posebna trava, namazala se je z ono travo, pa je bila zopet zdrava. Ko je mladenič to videl, nabral si je one trave, odšel na pokopališče, odkopal svojo izvoljenko, namazal jo z ono travo in ona je precej oživela. Da je bila precej potem ženitnina, jc izvestno, ker sem bil tudi jaz ondi in pošteno pil, tako, da mi je še danes jezik moker. N&te k zvršetku za privago že lepo n&rodno pesmico, katera glasi: ⏎ ⏎ Oj stoji. Stoji zelen log. V selenem loga kapica. Mino pelje stezica. Po njej ie>V mlad lolnir. .Kam ae M t t mlad lolnir '* .Ja a« »eo«m ženiti." Sa«tala ga ksuii-a, Oj to ni bela kapica. ja zaklala deklica. Kam se tečeš mlid lolnir?" ..Ja se še£em len iti." kači ca ga prosila: .Trmi mene mlad lolnir!" Kako <;n te a zeti. Ker si bela kauioaV* Nisem bela kapica Sem zakleta dekltea.*) ') 01. podobno, precej manjo, katero ja tapiaal J. Tuiek r Slov. Glasniku. 1869, str. 1M *) ⏎ ⏎ V inačici, katero aam zapisal tadi v podzemeljski kapniji, uči kačica .pobita mladega" takile: ⏎ ⏎ .Kadar pridemo k kegnanemu kamena Prekrila; mene kot aebe Kadar pridemo pa pred oltar, Pokleknemo dol' na Mablo, Tam s« Boga pomolimo. Obfljdi s mano trikrat oltar. Onda bom ratala sn skica itd. Daala, kakor znano, Bali Kranjoi na poznajo. Snaiioa — mlada kana. Ptl)«j neot k »rkvi. Prr me dvakrat pokropt. Obajdl drakrat i mano oltar; ps o« bom veo k»oic*. S*f bom mlada deklic*, kadar dauisb pridemo. K m napil* mami i: Bo* pomoti inainva Prej eero kila kaJica. Zdaj sem vata hčerkica." ') [[Kategorija: Kratka zgodba]] [[Kategorija: Domoljub]] [[Kategorija: 19. stoletje]] All content in the above text box is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike license Version 4 and was originally sourced from https://sl.wikisource.org/w/index.php?diff=prev&oldid=93653.
![]() ![]() This site is not affiliated with or endorsed in any way by the Wikimedia Foundation or any of its affiliates. In fact, we fucking despise them.
|