Revision 89235 of "Moj zaklad" on slwikisource

<poem>
Jaz ljubim te, slovenska domovina, 
Ko morem ljubiti najdražo stvar, 
V ljubezni za-te, draga in jedina, 
Ne bom omahovala nikedar; 
Zvestoba moja za-te bo ostala 
Nepremakljiva kakor siva skala.

Jaz ljubim te, slavjanska mati mila. 
Ko ljubi mater svojo zvest otrok; 
Jaz srca nikdar ti ne bom žalila, 
Zbok mene tvoj ne bo glasil se jok. 
Prej srce moje biti bo nehalo, 
Ko tebe, slavna mati, kdaj izdalo.

Slovenski rod, jaz ljubim te iskreno, 
Globoko štujem te, ki si ubog; 
Srce mi vedno je v bridkost vtopljeno, 
Ko čuti s teboj tego vseh nadlog. 
Da sceliti jaz morem rane tvoje, 
Življenje ti žrtvujem rada svoje.

Ljubezni vse združuje ta le v eno: 
Zaklad, ponos, jedin si ti za-me. 
Naj svet pozabi me, naj zapuščeno 
Srce zato razjeda mi gorje: 
Jaz ne zamenim svetne prazne sreče 
Za slast ljubezni za-te le goreče.
</poem>