Revision 89237 of "Sirota" on slwikisource

<poem>
Spominja me, v preteklost kader zrem, srce: da sem sirota! 
In mračni dan sedajnosti mi vsak pove: da sem sirota! Občutim, kader bol srce mi obiskava, 
Trpljenja ko deliti z nikim si ne ve: da sem sirota! Občutim, ranjena zahman ko duša išče 
Zaupnika, da moje bi tešil gorje: da sem sirota! 
Pričujo vselej, ko sedim mej njimi v sredi, 
Družic veselih mojih šale mi bridke: da sem sirota! Pričujo, ko za hip vsaj pomirim notranjost, 
Solze, ki tiho iz očij mi prirose: da sem sirota! 
Ker roke ni, ki bi ljubo mi jih otrla, 
Ponavljajo bolesti, ki se spet vzbude: da sem sirota! 
V nebó vzdihljaje tožne jaz pošiljam svoje, 
Naj omehčale sklep usode bi ostre: da sem sirota! 
Jaz prosim je, da mi bolesti srčne zmanjša, 
Saj dosti je, da nosim bridko to gorje: da sem sirota!
</poem>