<poem>
Ne vem, kako in pa zakaj
Veseli ni mi vsegdar biti;
Naj mesto gledam, hrib in gaj,
Pogostoma mi je solziti.
Prelep je svet! Na vse strani
Življenje budno me obdajo,
Vsega oko se veseli, —
A vendar solzno mi postaje!
Srce, srce, ti premehko
Ne smeš, ne smeš mi vedno biti,
S pretirano ter nežnostjo
Najlepšo dobo si greniti!
Pozabi svet, pozabi vse.
Pozabi zlo ljudij dejanje!
V bližino svojo zri! Srce
Tu najdeš, Ijubav in smehljanje.
</poem>
This site is not affiliated with or endorsed in any way by the Wikimedia Foundation or any of its affiliates. In fact, we fucking despise them.
|