<poem>
Oj, vstajaj jasno, zora tega dneva,
Ki novemu početek letu da;
Pošilaj blagoslov, jutranja deva,
Vže pri nastopu, na slovanska tla,
Da staro leto, Slavi malo milo,
Srečneje in mileje bi sledilo!
Z nadejepolnim cuvstvom te pozdravlja,
Današnja zora, vsacega srce!
I moje dolgo se ne obotavlja
Odkrivat tebi nade in želje,
Na skrivnem koje ono si vzgojuje,
Po izpolnitvi kojih le vzdihuje.
Odkar zave'st mi moja je razkrila
Slavjanske matere pretožni stan,
Iskreno željo vedno sem gojila,
Učakati nje sreče svitli dan.
Za letom leto meni je poteklo,
A srce še skrbij mi zbada jeklo:
Al bodo letos rane zacelile
Se materi, solz potok se vsušil?
Al bo slovanski rod napinal sile,
Slovanski se ponos enkrat vzbudil?
Al slava letos bode nam pricvela,
Ljubav slovanske brate vse objela?
Al bo ljubezen ta nam privabila
V slovstveni dom delavnejših moči?
Sebičnost kruto nam-li zamorila,
Književnost naša lepše da cveti? —
Možake naše slišim to trditi,
In domovine slavo se množiti.
Ta up in strah in radost me navdaje,
In tožen moj obraz se razvedri,
Da nadam boljšim srce se udaje,
Katere novo leto mi budi.
Da bile vslišane bi želje moje,
Ne prevaljene, srce, nade tvoje! —
Oj! vstajaj k sreči, zora tega dneva,
Ki novemu početek letu da;
Pošilaj blagoslov, ti krasna deva,
Vže pri nastopu, na slavjanska tla,
Za starim letom da Slavjanom milo,
Da srečno, blagodejno bi sledilo!
</poem>
This site is not affiliated with or endorsed in any way by the Wikimedia Foundation or any of its affiliates. In fact, we fucking despise them.
|
