Difference between revisions 169718 and 169719 on lijwiki

{{Grafîa ofiçiâ}}
==O zeneize: a lengoa de [[vocale]]==
Chi parla o [[Lengua zeneise|zeneize]] o sa 'na cösa: che o zeneize o l'é a lengoa de [[vocale]]. Quæxi tùtte e dificoltæ nascian da-e vocale: comme van pronunçiae, comme van scrîte e comme van lezûe. Chì çerchiö de mostrâ quæ son e regole che dêuvio mi pe scrive o zeneize; pe êse ciù ciæo, no m'inporta de ripête a mæxima cösa in divèrsci posti.

==A duâta==
(contracted; show full)
A vocale '''a''' a se pronunçia comme in italian.
*	Son cùrto:
*	'''à''' - àmoa (''boccale, vaso di terra cotta a pancia larga con manico'') - zà (''già'') - mamà
*	Son lungo:
*	'''â''' - mâveggioso (''meraviglioso'') - âtro - câmâ (''calamaio'') - mangiâ

==A vocale e==
A vocale '''e''' a l'
ha duoî soiìn: aveèrto e serròu; s'a no l'é tonica, a vocale '''e''' a l'é sempre serâ. O son aveèrto o l'é semprpeu êse cûùrto e o peu ësvêgne segnòu con l'accento grave "è". Pe-oò-u son luongo, aveèrto e strascinòu, se deuvia a scrïîtûa "æ". O son serròu o peu ëêse luongo, "ë", "ê", ò cûùrto; quande o l'é toònico o son cûùrto o peu ëêse segnòu con l'accento acûto "é".
*	Son aveèrto cûùrto:
	è - caffè
*	Son aveèrto lungo:
	æ
	in mëêzo da paroòlla o peu ëêse toònico - sæximo ''senno'' - æguoa
	oppûre atono - pæguoâ ''ombrellaio, ombrellata'' - imnbriægoón ''ubriacone''
	in sciâ fin da paroòlla o l'é de longo tonico: çittæ - parlæ ''parlate'' - mæ
*	Son serròu cûùrto:
	é - ménoa ''menola (pesce non pregiato)'' - o l'é  (''egli è'')
*	Son serròu luongo:
	ëê - camëêa ''cameriera'' - pëêzo ''peggio'' - ti t'ëê  (''tu sei'')
	ê - camê ''cameriere'' - lê ''egli, ella, lui, lei'' - pê ''piede''

==O digramma æ==
O digramma '''æ''' o l'indica o son de 'na "e" averta e lunga; o no piggia mai l'accento.
O se deuvia solo inte questi caxi:
(contracted; show full)
*	Gh'é de parolle che se scrivan paegie ma veuan dî cöse differenti a segonda ch'a l'é averta ò serrä: létto letto (per dormire) e lètto letto da leggere participio passòu do verbo lëze - tèsto testo (di legge, di un libro, ecc.) e tésto teglia - pèsta peste (malattia epidemica) e pésta pesta, pestare: indicativo presente terza persona singolare voxe do verbo pestâ. Inte questi caxi l'é ben marcâ con l'accento o son averto.

[[Category:Grammatica]]